Terapije v skupini so mi zelo všeč, saj vsak posameznik deli s skupino svoje probleme, strahove in stiske s katerimi se lahko tudi sama velikokrat poistovetim. Zelo mi pomaga tudi, da lahko sama povem svoje dvome in razmišljanja ter se nato s poslušanjem mnenj in izkušenj ostalih udeležencev in predvsem terapevta pomirim in skušam pri sebi kaj spremeniti in popraviti.
Na terapijo sem se prijavila zaradi slabe samopodobe, pomanjkanja samozavesti in depresije. Po nekaj individualnih urah s terapevtom, sem se pridružila skupini, v kateri nas je devet udeležencev. Na prvi uri sem se vsakemu članu posebej predstavila in povedala zakaj sem se na terapijo prijavila, prav tako tudi oni meni. Zaradi uvedbe ukrepov za preprečitev širjenja korone virusa, terapije potekajo na internetu preko Zoom-a. Vsak član pove skupini kaj se mu je dogajalo v preteklem tednu. Psihoterapevt nato vse ostale člane prosi za komentar oziroma njihovo mnenje na slišano, nakar poda še svoje strokovno mnenje.
S partnerko sva na začetku imela pomisleke o tem, da lahko partnersko terapijo uspešno izvedemo preko spleta. Oba sva namreč pristaša osebnega stika. Zaradi tega sva celo dva krat prestavila pričetek partnerske terapije. Pa sva na koncu vendarle poizkusila in ugotovila, da nama tak način dela še bolj ustreza. Jaz sem službeno veliko v tujini in to tako sploh ni predstavljalo nobene ovire. Termine sva lahko veliko tako lažje planirala. Tudi rezultati so odlični in najin odnos je končno takšen, kot si ga želiva. Partnersko terapijo priporočam vsem, ki želijo izboljšati partnerski odnos, pa naj se izvaja v živo ali pa preko spleta.
Z obliko terapije na daljavo mi je prihranjen čas, ki ga porabim za vožnjo, hkrati pa mi sama vožnja na terapijo ne povzroča dodatnih stroškov. Doma se počutim bolj udobno, terapija lahko poteka praktično iz domačega kavča in v pižami ? Prav tako imam doma vedno pri roki vse potrebne pripravljene materiale in jih lahko brez težav dostopam kadarkoli. Pristop se mi zdi bolj oseben, saj na tak način s terapevtom komuniciram ‘face to face’, namesto, da bi v živo nekoga gledala v masko.
Online oblika skupinske psihoterapije je bila zame odlična izbira, saj sem se v domačem okolju počutila veliko boljše ter lažje govorila o temah, ki so z osebnim stikom težje za debatirati. V primerjavi z izvedbo v živo lahko rečem, da sem bila tako bolj sproščena, prav tako sem lahko lažje spremljala odzive ostalih članov, prihranjen mi je bil čas in strošek vožnje. V sedanjem času (korona virusa) se mi je to zdela tudi boljša odločitev, saj vem, da bi mi delov živo bilo z masko oteženo, hkrati pa bi skozi njo lahko tudi zakrila del svojih odzivov, česar ne bi želela.