Pogosto se dogaja, da posamezniki navajajo, da se počutijo osamljene in prazne, pa da zato v njihovem življenju nekako ne najdejo razloga. Večinoma razmišljajo, da če so zdravi, ljubljeni, imajo zdrave otroke, službo, eksistenco, prijatelje, še nekaj malega za dušo in bi njihovo življenje moralo biti zadovoljujoče.
Tako so jih učili … biti skromni, ne preveč pričakovati od življenja. Vrednote so jim bile nekako podane z vzgojo, s časom v katerem so odraščali, iz okolice… Malokdo pa se, ko odraste, ponovno vpraša, kako je kaj z njegovimi vrednotami. Vsi približno vedo, kaj jim je pomembno, a večinoma se ljudje ne ukvarjajo s posameznimi pojmi. Vrednostni sistem posameznika pa določa, kaj mu je pomembno in ko je to pomembno izpopolnjeno, se posameznik čuti izpopolnjen in zadovoljen. Tako pa ima morda nekdo nedefinirano tisto, kar mu je pomembno (v vrednostnem sistemu) ali pa mu je pomembno nekaj, kar se celo izključuje. Torej vrednote delujejo nekje v ozadju in morda povzročajo veliko zmede in nezadovoljstva, dokler jih ne vzamemo pod drobnogled.
Najprej je potrebno ugotoviti, kaj je za nekoga pomembno, torej potrebno je prepoznati in poimenovati vrednote. Jih definirati. Da jih loči, da se zaveda, katere so in da jih tako rekoč, “ovrednoti”. To pomeni, da jim pripiše vrednost, ki jo imajo zanj. Naredi nekakšno lestvico, piramido pomembnosti. Menim, da je nujno definirati in razjasniti vsaj prve tri vrednote znotraj vrednostnega sistema posameznika. Ni dovolj, da nekdo opredeli, da mu je vrednota družina. Potrebno je tudi razjasniti kdo je to družina… ali je to partner, otroci, starši… In v kakšnem smislu nam je ta vrednota pomembna. Ali si brez tega ne predstavljamo življenja ali bi bili brez tega osamljeni ali bi bili nesrečni,… in kakšna so naša pričakovanja glede na to vrednoto. Ali nam je dovolj, da imamo družino ali želimo dobre odnose v njej, kako se ti dobri odnosi izražajo itd….
Za primer vzamimo nekoga, ki ugotovi, da so njegove vrednote razvrščene tako: najpomembnejša partner, sledi otrok, nato kariera, potovanja, zdravje …
V primeru, da ta posameznik ni v partnerskem razmerju, bo čutil močno nezadovoljstvo in praznino, saj ne bo zadoščeno njegovi najvišje pozicionirani in najpomembnejši vrednoti. V primeru, da ima ta isti posameznik partnerja, pa ne more imeti otrok, potem bo vložil ogromno energije za dosego in izpolnitev tudi te vrednote (šel bo na zdravljenje, se morda odločil za posvojitev,…). In za osebo s tako strukturo vrednot je smiselno vedenje, da aktivno išče in deluje v smeri zadovoljitve svojih vrednot. Če bi bila vrednota otrok na petem, šestem, desetem mestu, naprezanje za izpolnitev te vredote ne bi imelo tolikšnega smisla.
Lahko se tudi zgodi, da želi nekdo vrednote, ki jih ne more zadovoljiti nadomestiti z drugo pomembno vrednoto. Na primer nekdo, ki ne more imeti otrok ta primankljaj nadomesti s kariero. Tak posameznik bo lahko sicer izredno uspešen v karieri, a bo tožil o notranji neizpopolnjenosti in praznini. Zato ne obstaja univerzalna rešitev in se je potrebno poglobiti individualno z posameznikom in njegovimi vsebinami v proces, kjer se odkrivajo neodkrit koščki, ki mu povzročajo neprijetnosti. Če posameznik pozna svoje vrednote, se lažje in predvsem bolj v skladu s sabo, odloča, kako bo gradil svoje življenje. Kako bo izbiral. S tem zavedanjem si bo prihranil veliko nepojasnjene žalosti, stiske in nezadovoljstva. Zato si vzemite čas in se opazujte, razmišljajte, bodite zavedni in zapišite, narišite, zapojte ali karkoli vam je bližje, svoje vrednote. Pri tem vam je lahko terapevt v veliko pomoč, kajti naučeni ste razmišljati in vrednotiti po starih sistemih, ki ste se jih naučili. Morda boste presenečeno ugotovili, da so vam stvari, ki ste jih tretirali, kot zelo pomembne, v resnici za vas vredne veliko manj.
