Kolikokrat ste se do sedaj v življenju spraševali ali morate ali hočete v službo? Morate ali hočete na dopust? Morate ali hočete zjutraj vstati? Kadar se nekaj mora narediti, gre za neko prisilo. Prisila je kot neka nevidna sila, ki posameznika sili, da nekaj naredi, čeprav v resnici tega noče. A mora. Odgovornosti za to kar mora narediti, posameznik ne sprejme. On ni odgovoren Je samo izvrševalec. To posameznika ne zadovoljuje in delovanje iz prisile ga spominja na otroka, ki mora nekaj narediti, ker mu je bilo tako ukazano, naročeno. In takšno dejanje že v osnovi kriči po uporu. Pri odraslih je termin morati povezan z njegovimi potrebami, nujnostmi. Z nečim kar je nujno za njegovo preživetje.
Na drugi strani je termin hoteti povezan s posameznikovo odločitvijo. Posameznik hoče nekaj narediti zato, ker se je odločil za določen cilj, za nekaj kar želi usvojiti, imeti, doseči. In za realizacijo tega cilja je potrebna akcija, ki izhaja iz posameznikove želje. Skladno z velikostjo želje se povečuje tudi njegovo delovanje v hoteti. Zato ker se je on sam tako odločil. Zaveda se zakaj nekaj počne in kaj sledi temu početju. Cilj ki ga bo dosegel je lahko le del njegovih želja ali pa kar uresničitev celotne želje.
Želja je notranja motivacija, da posameznik deluje v skladu z zastavljenim ciljem.
Kadar je cilj zelo oddaljen, se nemalokrat zgodi, da se izgubi kontakt z željo, ki se je predhodno aktivirala in motivirala posameznika. Takrat je potrebno vključiti voljo in si po možnosti na poti do ključnega, ustvariti še parcialne cilje oz. orientirje. Ob vsaki osvojitvi parcialnega cilja posameznik občuti zadovoljstvo in hkrati pride v kontakt s tem, da je njegov glavni cilj vedno bližje. A pri zelo oddaljenem cilju, brez močne volje verjetno ne bo šlo. Volja je notranja prisila, ki bi se naj aktivirala takrat, ko se posameznik sooči s tem, da je njegov cilj še zelo daleč. V takšnem primeru hitro pade motivacija, ki je na začetku izvirala iz želje. Sočasno se posameznik zaveda pomembnosti cilja in sprejme odločitev, da bo vložil čas in energijo v njegovo uresničitev, ter se zaveda da bo to tudi neprijetno. Cilj je zanj pomemben, saj je bil zastavljen iz razlogov trenutno delujoče želje, nekaj je želel imeti. Ker sta z voljo povezana napor in disciplina, je uporaba volje za marsikoga neprijetna in naporna, a je hkrati ključna za dosego cilja.
Pomanjkanje volje je lahko težava pri mnogih odraslih skozi celotno njihovo življenje. Ta problem se pojavlja predvsem pri tistih odraslih, ki imajo shemo bodisi zanemarjenega bodisi razvajenega otroka. Otrok, ki mu ni bilo potrebno dokončati določenih aktivnosti, igre, dela, interesnih dejavnosti ali pa otrok, ki ga odrasli niso dovolj vzpodbujali in ga občasno tudi prisilili v dokončevanje, lahko ima v odrasli dobi težave, saj se ne počuti uspešnega. Ravno neuspešnost pa izvira iz njegove nepripravljenosti na občutenje neprijetnosti, ki nastane, ko se za dosego cilja aktivira volja. Volja je sestavljena iz štirih sestavnih elementov: 1. zavedanja doprinosa zastavljenega cilja, 2. odpovedovanja, 3. vztrajnosti in 4. discipline. In vztrajati v tem stanju je neprijetno. Neprijetnost je tako močna, da nekateri raje sprejmejo odločitev, da pač nimajo dovolj volje in odnehajo. Takrat si potrdijo, da so nesposobni, neuspešni in posledično nesamozavestni in nezadovoljni. Volja ni prirojena stvar. Je priučena in hkrati neprijetna zato je zanjo potrebno odgovorno, odraslo obnašanje posameznika. In priučene stvari se da ponovno priučiti. Zavedati se, kdaj je potrebno vključiti voljo in da je to povsem naravno stanje neprijetnosti, je ključnega pomena za doseganje majhnih in velikih ciljev v življenju.
Pa da se vrnemo na začetno vprašanje. Kaj ima volja z hoteti? Veliko. Tudi oddaljen cilj je namreč skoraj zagotovo dosežen, če se posameznik zaveda, da nekaj hoče in da bo za dosega tega cilja vsaj nekaj časa na poti tudi neprijetno.
